ZELENA RAZNOLIKOST
Na rastlinstvo vpliva mešanja različnih klimatskih vplivov, poleg tega pa imajo močan pečat tudi ekološki in mikroklimatski dejavniki. Odraz teh razmer so številna rastišča, ki se med seboj pogosto prepletajo mozaično, deloma pa tudi v višinskih pasovih. Na planoti so razširjeni mešani gozdovi. Med drevesnimi vrstami prevladuje gorsko bukovje, najdemo pa tudi številne druge vrste iglavcev, listavcev in grmičevja (smreka, jelka, macesen, gorski javor, veliki jesen, breza, navadni brin, lipa ...). Opazimo, da so nekatere vrste pogostejše na določenem območju planote.
Tu najdemo tudi redki vrsti, ki sta za to območje še posebno zanimivi:
Navadna tisa (Taxus baccata): lahko jo poimenujemo strupena lepotica. Je iglavec z rdeče-rjavim lubjem, ki se lušči v ploščicah. Njen okras so sočne rdeče jagode, ki dozorijo jeseni, vendar so strupene. Dosega visoko starost. V Sloveniji je zavarovana drevesna vrsta, saj je precej redka.
Mougeotov mokovec (Sorbus mougeotii Soy): sodi med redke vrste v Sloveniji. Najdemo ga predvsem v posoškem delu Julijskih Alp, predvsem na Bovškem. Zaznamo ga tudi na nekaterih drugih predelih, med njimi na severnem robu dinarskega fitogeografskega območja nad dolino Idrijce v okolici cerkve svetega Ivana. Je jugozahodnoevropska – montanska vrsta. Zraste v manjše listopadno drevo z belimi grozdastimi socvetji, iz katerih nastanejo oranžno-rdeče jagode.
V učno pot Izjemna drevesa severne Primorske je vključen tudi črni topol v Stopniku, ki raste na travniku blizu odcepa za Šebrelje. Pomemben je zaradi izjemnih dimenzij, vitalnosti in energetske vrednosti. Če pozorno opazujemo naravo, pa lahko najdemo tudi nekaj redkih, ogroženih in endemičnih vrst: clusijev svišč, bodika, kranjska lilija, dlakavi sleč.
Na planoti so razviti kmetijstvo, poljedelstvo, čebelarstvo ....vendar ne v večjem obsegu. Vse več je usmerjanja v ekološko pridelavo in predelavo izdelkov, saj le tako lahko ohranjamo kmetijsko krajino in biotsko pestrost ter zmanjšamo negativne vplive kmetijstva na okolje. Klimatske in pedološke danosti oblikujejo primerne pogoje tudi za pridelavo sadja, predvsem jabolk, sliv in orehov.
